S 01. julijem, smo pričeli z izvajanjem programa Brezplačno psihosocialno svetovanje za socialno ogrožene občane Mestne občine Koper za leto 2020.
O izvajanju programa, je za Prvi dnevnik – RTV SLO, spregovorila tudi mag. Jana Ponikvar.
Vabljeni k ogledu: BREZPLAČNA PSIHOSOCIALNA POMOČ
Za nami je mesec junij, ki smo ga posvetili pregledu 15. let delovanja Šentprime. Hvala vsem, ki ste z nami delili svoje misli in vtise. S spodbudami ste nam dali nov zagon za nadaljnje delovanje in potrdili, da se je vredno truditi za uresničevanje našega poslanstva, vizije in vrednot.
Praznovanje zaokrožujemo še s sklepnimi mislimi ob obletnici: Ustvarjamo raznoliko in vključujoče delovno okolje
in videom, ki je objavljen na naši FB strani.
Šentprima junija praznuje že 15. rojstni dan. V vseh teh letih smo, skupaj z vami, orali ledino na področju enakovrednega vključevanja oseb s težavami v duševnem zdravju v običajno delovno okolje in zgradili skupnost vseh, ki nas povezujejo vrednote spoštovanja različnosti, vključenosti in nediskriminacije.
Skupaj smo iskali priložnosti, iskali najboljše rešitve, skupaj smo se učili: skozi delo, skozi vzpone in padce. Skupaj smo razbijali predsodke. Skupaj smo rasli. In to še vedno počnemo. Vsak dan. Z isto vnemo!
Zato je prav, da SKUPAJ TUDI PRAZNUJEMO.
V dneh, ko smo se znašli v neznani situaciji, ki od nas vseh zahteva veliko prilagoditev in strpnosti, bo tudi naše praznovanje drugačno. Praznovali bomo narazen, pa vendar skupaj in tesno povezani.
Ves mesec bomo na naši FB strani in Linkedin profilu, z vami delili utrinke naše zgodbe.
Praznujte in veselite se z nami 😊
“Zavedati se moramo, da smo ljudje različni, naše kulture se med seboj razlikujejo in raznolikost bo vedno obstajala med nami. Prijetna integracija se zgodi takrat, ko so med seboj različni ljudje (na primer tujci in domačini) pripravljeni sprejeti to raznolikost.”
Ob Svetovnem dnevu kulturne raznolikosti z vami delimo zapis sodelavca, njegovo zgodbo s soočanjem z drugačnostjo, kulturno raznolikostjo, izzivi in uspehi, ki jih je z vztrajnostjo doživel.
Mednarodni dan družine praznujemo vsako leto, 15. maja. Dan, razglašen s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1994, odraža pomen, ki ga mednarodna skupnost pripisuje družbeni instituciji družini. Družine so lahko zelo raznolike v vsaki družini se odvijajo določene rutine, se odražajo določene vrednote in vsaka družina se glede na specifične okoliščine v katerih se je znašla spopada na svojstven način.
Mednarodni dan družine nam ponuja priložnost za spodbujanje ozaveščenosti o družinskih vprašanjih s povečanjem znanja o družbenih, gospodarskih in demografskih procesih, ki vplivajo na družine in na ta način povabiti vlade, nevladne organizacije, šole in posameznike, da spodbujajo boljše razumevanje družinskih funkcij, težav in potreb. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi družinam, v okviru katerih imajo njeni družinski člani posebne potrebe, dolgotrajne bolezni ali invalidnosti.
»Delo je najboljši zdravnik, ki nam ga je dala narava in je za človeško srečo odločilnega pomena.« To so besede zdravnika in filozofa Klavdija Galena, ki še danes odmevajo iz začetka prvega tisočletja.
Ljudje smo ustvarjeni za okupacijo – za delo. S pomočjo dela krepimo svoje zdravje, povečujemo občutek vrednosti in vplivamo na svoje blagostanje. Enake možnosti za vse, ki kljub omejitvam težje najdejo pot do zaposlitve ustvarjamo na področju zaposlitvene rehabilitacije. V Sloveniji in tudi drugod po svetu se osebe s statusom invalida pogosto srečujejo z mnogimi preprekami, še posebno na področju zaposlovanja. Zaposlovanje teh oseb lahko delodajalcem predstavlja strah, saj nimajo izkušenj. Pa vendar smo veseli, da mnoge priložnosti na trgu dela pričajo o tem, da so naši rehabilitanti pridobili delovno izkušnjo.
V letu 2019 je skoraj 50 različnih delodajalcev doprineslo k uresničitvi dejstva, da je delo res najboljši zdravnik. Eden izmed njih pa pravi »Sprva, ko sem se odločil za sodelovanje, sem imel dvome kako bo samo delo potekalo. Predvsem komunikacija, predaja dela in razumevanje rehabilitantov. Vedel sem, da bo tu na preizkušnji moja potrpežljivost, socialne veščine komuniciranja, saj s tem še nisem imel izkušenj. Ko pa smo se spoznali, sem ugotovil, da ni nikakršnih težav. Prilagoditve pri delu in razumevanje posameznikovih potreb so pokazale, da oba rehabilitanta zmoreta, sta učinkovita, komunikativna ter dosledna pri svojem delu. Na koncu lahko zaključim, da se zelo dobro razumemo.«
Naj bo dan dela le opomin, da s sprejemanjem, razumevanjem, prilagoditvami in znanjem zmoremo, ne glede na omejitve.
“V življenju moramo vedno vztrajati, če želimo, da se nam bo obrestovalo. Ni stvari, ki bi jo lahko pridobili brez truda.”
Vabimo vas, k prebiranju novih prispevkov zbranih v novih Utrinkih rehabilitacije.
Vključevanje oseb z avtizmov na trg dela je v Sloveniji in tujini še vedno v razvoju.
Veliko mladostnikov in odraslih oseb z avtizmom poseduje veliko delovnega potenciala, vendar je na prvi pogled pogosto skrit zaradi slabše zmožnosti na področju socialnih veščin, na področju predstavljanja sebe ter drugih specifik avtizma.
Zaposlitev odrasle osebe z avtizmom je dolg proces, saj imamo običajno na razpolago samo določena splošna priporočila kako ravnati, v realnosti pa mora vsak načrt poti zaposlovanja biti zelo prilagojen vsaki posamezni osebi in se mora odzivati na potrebe vsakega vključenega.
Vključevanje oseb z avtizmom na trg dela ni čarovnija. Zahteva veliko zavzetost strokovnih delavcev, staršev, same osebe z avtizmom ter pripravljenost delodajalca, da bo omogočil priložnost, da bo odprl svoja vrata in bil pripravljen v procesu sodelovati. Vse to zahteva multidisciplinarni pristop. Zahteva tudi veliko angažiranost šol, da pripravijo mladostnika z avtizmom na ta korak, da bo po šolanju lažje dostopal do trga dela.
Da bi odprli vrata zaposlitve tudi osebam z avtizmom, potrebujemo odločnost, zavzetost, vztrajnost in učenje strokovnih delavcev. Učenje prinaša možnost spremembe, saj nam odpira nove zorne kote, ki jih pri delu z avtizmom, strokovni delavci še kako potrebujemo.
Spoštovani.
V času razglasitve epidemije smo se prisiljeni soočati s pomembnimi spremembami, katere pa imajo za posledico visoko stopnjo negotovosti.
Stanje velike negotovosti velikokrat pripelje do občutkov tesnobe, osamljenosti, stresa, negativnih misli, občutkov depresije, občutkov brezizhodnosti, ujetosti in skrbi nasploh.
V kolikor bi v trenutni situaciji potrebovali pogovor o stiski, v kateri ste se znašli lahko pokličete na brezplačni telefonski številki 030 661 448 ali 064 258 910, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 13:00 ure do 15:00 ure.
Z veseljem se bomo odzvali in vam ponudili razbremenilne razgovore.
Ekipa Šentprime
Z vami delimo članek, ki ga je za revijo MQ Združenja Manager, pripravila B. Zupančič.
“Nevrodrugačni posamezniki potrebujejo drugačne pristope pri zaposlovanju in vodenju in potrebujejo manjše prilagoditve delovnega okolja in kolektiva.” Zavedanje le tega omogoča, da tudi v okviru zaposlitvene rehabilitacije, izboljšamo zaposljivost ranljivih skupin in tako uresničujemo svoje poslanstvo.
Do članka lahko dostopate TUKAJ
VIR: Revija MQ Združenje Manager, št. 46, marec 2020, str. 28-29
00 386 1 530 07 14 
